BORZNI PODATKI PRODUKTI IN STORITVE ZA IZDAJATELJE BORZNI ČLANI O BORZI
Ljubljanska borza d.d.
Predstavitev borze
Katalog informacij javnega značaja
Pravila in drugi akti
Mednarodno delovanje
Za medije
Uporabne povezave
Strategija slovenskega trga kapitala
HITRE POVEZAVE
Tečajnica
Arhiv tečajev
Seznam borznih članov
Seznam vrednostnih papirjev
Indeksi LJSE
Statistična poročila
Za medije
SEOnet
INFO HRAMBA
Osnovna stran > Predstavitev borze
30 let Ljubljanske borze

Portret Dragotina Hribarja, soustonovitelja prve borze v Ljubljani  (portret krasi prostore Ljubljanske borze) 

 

Letos poleti bo minilo 95 let, odkar je v Ljubljani začela delovati prva borza. Ustanovljena je bila leta 1924 na pobudo domačih gospodarstvenikov zbranih okoli pisca, obrtnika in politika Dragotina Hribarja. V takratni Kraljevini SHS so sicer že delovale borze v Zagrebu, Beogradu, Skopju in Somboru, a nobena od teh ni služila potrebam slovenskega gospodarstva v zadostni meri. Po dolgotrajnem pregovarjanju in začetnem nasprotovanju Beograda in Zagreba k ustanovitvi ljubljanske borze, je našim gospodarstvenikom le uspelo prepričati takratne oblasti, da so privolile v ustanovitev borze, ki bo služila potrebam slovenskega gospodarstva. Borza je imela sedež v prostorih današnje Filharmonije.

V začetku je večino prometa, ustvarjenega na predvojni borzi, predstavljalo trgovanje z vrednostnimi papirji (imenovanimi efekti) in blagom (žitarice, hlodovina, les idr.). Med takratnimi izdajatelji vrednostnih papirjev so se pojavila še danes poznana imena: Pivovarna Union, Ljubljana, Šešir, Škofja Loka, Union, hotelska in stavbinska d. d., Ljubljana, Tovarna dušika, Ruše, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana, Združene papirnice, Ljubljana in druga. A pravi razcvet trgovanja je borza doživela tri leta kasneje, ko so, po ponovnih dolgotrajnih prizadevanjih Slovencev, licenco borze razširili še na trgovanje z devizami in valutami. Slednje je vse do pričetka druge svetovne vojne predstavljalo okoli 95 odstotkov prometa takratne ljubljanske borze.
Kdaj je borza zaprla svoja vrata natančno ni znano, a zaradi vojne in posledičnega upada gospodarskih aktivnosti leta 1942 trgovanja praktično ni bilo več in borza je počasi ugasnila. Sledilo je petdesetletno obdobje netržnega gospodarstva in neobstoja kapitalskega trga in borze. Šele z osamosvojitvijo Slovenije in postopki privatizacije v začetku devetdesetih, je v Sloveniji ponovno zaživel domač kapitalski trg in aktivnosti na borzi.

Delnica Trboveljske premogokopne družbe, Ljubljana, s katerimi se je trgovalo na prvi Ljubljanski borzi