BORZNI PODATKI PRODUKTI IN STORITVE ZA IZDAJATELJE BORZNI ČLANI O BORZI
Ljubljanska borza d.d.
Predstavitev borze
Katalog informacij javnega značaja
Pravila in drugi akti
Mednarodno delovanje
Za medije
Uporabne povezave
Strategija slovenskega trga kapitala
HITRE POVEZAVE
Tečajnica
Arhiv tečajev
Seznam borznih članov
Seznam vrednostnih papirjev
Indeksi LJSE
Statistična poročila
Za medije
SEOnet
INFO HRAMBA
Osnovna stran > Predstavitev borze
30 let Ljubljanske borze

Spoštovani udeleženci slovenskega kapitalskega trga,

s koncem letošnjega leta bo Ljubljanska borza praznovala 30-letnico svojega delovanja. Čeprav z vidika razvitih kapitalskih trgov ta doba res ni dolga, najstarejše borze sveta svoja leta namreč štejejo v stoletjih, je zgodovina naše borze vseeno izjemno pestra. Slovenci smo svojo prvo borzo sicer imeli že pred drugo svetovno vojno. Takratna je služila predvsem trgovanju s hlodovino, žitaricami in ostalimi kmetijskimi pridelki, le v manjšem obsegu so borzni mešetarji trgovali z vrednotnicami, zadolžnicami in drugimi materializiranimi vrednostnimi papirji. Zaradi vojne je borza leta 1942 svoja vrata zaprla. Sledilo je skoraj polstoletno obdobje centralno planskega gospodarstva s prepovedjo delovanja svobodnega kapitalskega trga in vsakršnih trgovalnih aktivnosti.   

Šele s sprejetjem zvezne jugoslovanske zakonodaje o vrednostnih papirjih ter trgu denarja in kapitala je leta 1989 prišlo do ponovne obuditve slovenskega in jugoslovanskega kapitalskega trga. Šestindvajsetega decembra je sledila ustanovitev Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana. Na prvem borznem sestanku, 29. marca, je sodelovalo 14 borznih posrednikov, v trgovanje je bilo uvrščenih 11 vrednostnih papirjev.

Vse odtlej Ljubljanska borza kot upravljavec domačega organiziranega borznega trga z najvišjo stopnjo integritete služi potrebam domačega kapitalskega trga in širši investicijski javnosti. Se spomnite začetkov privatizacije, ko smo čez noč vsi državljani Slovenije postali delničarji domačih podjetij ali takratnih pooblaščenih investicijskih družb (PIDov)? To so bila zlata leta tudi za borzo. Veliko je bilo trgovalnih aktivnosti, seznamu izdajateljev z borzne tečajnice pa kar ni bilo videti konca.

Ko se leta 2004 Slovenija pridruži Evropski uniji in tri leta kasneje še evro območju, družbeno gospodarski razvoj pa postavi našo državo daleč pred preostalo druščino post-socialističnih držav, se zanimanje za naša podjetja in trgovanje na Ljubljanski borzi dodobra razbohoti. Cvetoče poslovanje naših večjih podjetij v vsem tem obdobju snubi različne vrste in izvore kapitala, ki skozi celotno obdobje razvoja Slovenije in procesov privatizacije bolj ali manj uspešno izvaja panožne konsolidacije.

Prevzemi na koncu zdesetkajo število vrednostnih papirjev na borzi, saj z zatonom privatizacijskih postopkov usahne praktično edini vir uvrščanja novih izdajateljev na borzo. Kljub temu, da smo Slovenci izjemno inovativen in podjeten narod, ki že po naravi potrebuje borzo za varno in transparentno pretakanje kapitala, smo bili svoja podjetja primorani upravljati brez prepotrebne tradicije delovanja v tržni ekonomiji in zato nevajeni izkoriščanja borze v namene optimizacije financiranja. Slovenci žal ne poznamo IPO-ja kot načina zbiranja svežega kapitala in v tem pogledu predstavljamo unikum gospodarsko razvitega sveta.

A vse se spreminja. Uprava in zaposleni na Ljubljanski borzi smo prepričani, da so pred nami in našo borzo svetli časi. Nova vloga borze, ki temelji na programih in razvoju borznega trga za mala in srednje velika podjetja, predstavlja prožno odskočno desko nadaljnjemu razvoju naših podjetij, gospodarstva in družbe, investitorjem pa dodaten nabor najrazličnejših vrednostnih papirjev. Z včlanitvijo borze v mednarodno iniciativo Združenih narodov za spodbujanje financiranja dolgoročno vzdržnih ekoloških in socialnih projektov je borza pristopila med druščino borz, ki jim je mar za naslednje rodove. 

A ne pozabite, borza je naša skupna. Tu je zato, da vam investitorjem in podjetnikom služi v namene lažje alokacije kapitala in prepričani smo, da bo to vlogo tudi v prihodnje z dostojanstvom opravila. Prihodnost torej spišemo skupaj, v poklon preteklosti pa smo se vam odločili postreči s kratkimi izseki pregleda zgodovine borze in kapitalskega trga, objavljenimi vsak mesec na tej spletni strani in socialnih omrežjih.

mag. Aleš Ipavec,                                mag. Nina Vičar,
predsednik uprave                               članica uprave